Pot od trajnostne strategije do konkretnega preoblikovanja storitev ali produktov v trajnostne je lahko večji izziv kot smo sprva pričakovali.
Tovrstne spremembe so zahtevne in lahko v ekipah v začetku zbujajo več odpora kot razumevanja, saj vključujejo drugačen način razmišljanja, dela in za marsikoga izstop iz cone udobja. Tu so vodje postavljeni pred dvojni izziv. Trajnostne ambicije in strateške smernice je potrebno konkretizirati in oblikovati v nove produkte in storitve, ki jih bo trg sprejel. Hkrati pa tega seveda ne bodo mogli storiti sami, zato je ključnega pomena tudi motivacija njihove ekipe za tovrstne spremembe. Do teh imajo ljudje v prvem koraku navadno več odpora kot razumevanja. To je po svoje razumljivo, saj spremembe prinašajo nove procese in načine dela ter drugačno strukturo produktov, vse skupaj pa večjo količino dela in drugačne postopke.
Kako se torej najučinkoviteje lotiti teh izzivov, da bodo tudi vaši produkti in storitve lahko kar najhitreje trajnostni?
1. Opredelite vizijo produkta / storitve v obliki glavne časopisne novice
Po definiranju strateških smernic, je za vas ključno, da postavite izhodiščno vizijo kaj želite s transformiranim produktom ali storitvijo doseči. To najlažje naredite tako, da si zamislite, kot da že smo leta 2025 in v večjem slovenskem časopisu je vaše podjetje zaradi izredne uspešnosti na področju trajnosti zasedlo mesto glavne novice. Kaj piše o vašem produktu oziroma storitvi? Kaj je naslov in kaj podnaslov? S katerimi koraki, definiranimi v tekstu te novice, ste prispeli do teh uspehov? Vzemite list papirja in zapišite to novico. Morda se zdi pristop nenavaden, a vas sili k postavitvi v prihodnost in ubeseditvi – torej posledično h konkretizaciji vaše vizije. Naj vam ta »glavna novica« služi kot smernica in motivacija, da bo celoten tim razumel k čemu stremite in zakaj vse skupaj sploh počnete. Vizijo je treba dobro osmisliti in jo tudi predstaviti – če ne vemo, kam ladja pluje, motivacije za veslanje ne moremo pričakovati.
2. Izberite delovno ekipo “dveh pic”
Agilne metode predpostavljajo, da je na najučinkovitejša delovna ekipa t.i. »ekipa dveh pic«. Naj bo torej tako velika, da so vsi lahko siti od dveh velikih pic! To v resnici pomeni, da je dovolj majhna, da je lahko operativna in agilna. Pogosto pri sestavi delovnih ekip za transformacijo produktov in storitev vodje predpostavljajo, da morajo že v prvi točki biti vključeni prav vsi. Prevelika ekipa in vključevanje številnih strokovnjakov v sam začetek lahko projekt ošibi oziroma mu daje nižji zalet. Bolj, kot je ekipa velika in strokovna, manj široko razmišlja in bolj se vpleta v mikro podrobnosti, ki jemljejo zagon in motivacijo. Ožja ekipa naj bo tista, ki začne s snovanjem trajnostnega produkta oz. storitve, strokovnjake in ostale oddelke pa obvestite, da boste transformirali produkt ali storitev in jih prosili za sodelovanje, vendar v kasnejših korakih.
3. Sestavite prvo verzijo trajnostnega produkta oziroma storitve
Omenjeni ekipi predstavite vizijo novega produkta ali storitve, pri tam pa naj vas ne bo strah morebitnih nejasnosti ali nadaljnjih sprememb. Komunicirajte, da se lahko še spremeni, da nič od tega, o čemer se sedaj pogovarjate, še ni povsem dokončno in da lahko produkt ali storitev modificirate glede na doprinose vseh članov in spoznanja v nadaljevanju. Hkrati, ko boste skomunicirali vizijo, izzovite vse člane ekipe z vprašanjem »Kaj bi morali storiti, da uresničimo to vizijo?«. Presenečeni boste, da ima ekipa več zamisli, kakor ste lahko pričakovali in skupaj sestavite osnovni izris novega produkta ali storitve, se pravi njegove funkcionalnosti, postavite okvirne cilje, ki jih želite s tem doseči, definirajte tip uporabnika (za koga delate to storitev ali produkt), pri vseh teh stvareh pa boditi precej konkretni. To vam lahko vzame do dva dni dela, a se začetna investicija splača. Zaključek naj bo postavitev novega osnovnega okvirja oziroma prototipa. Zamislite si, da bi tak osnovni prototip produkta ali storitve pokazali neki tretji osebi, ki je potencialni uporabnik te storitve ali produkta – ali bi ta oseba lahko zelo jasno in zgoščeno takoj razumela, za kaj pri tem produktu gre in kaj vsebuje?
4. Strokovni trajnostni vidik kot prvo sito
V naslednjem koraku vključite trajnostne ambasadorje ali strokovnjake. Predstavite jim zamisel. Želje uporabnika, možne vsebine produkta in trajnostna načela lahko gredo tudi navzkriž. Kaj hitro se lahko tudi zgodi, da zapademo v t.i. “greenwashing” in pričnemo oblikovati produkt, ki je trajnosten le na videz, ali pa želimo nekaj narediti zgolj na silo, kar bo zmeraj obrodilo negativne sadove. Preglejte smernice trajnostne strategije in vključite trajnostnega strokovnjaka, da bo produkt resnično odražal trajnostne elemente, na pravi način in s pravim namenom. Pri tem bodite pozorni, da lovite ravnotežje med izzivi in odporom do sprememb.
5. Vrednost izdelanega preverite z dejanskimi potencialnimi kupci
Ko ste v takšnem sodelovanju postavili osnovni prototip (v denimo PowerPoint obliki), je čas, da se vrnete k definiciji, kdo so uporabniki in ciljne skupine vašega trajnostnega produkta oziroma storitve ter nato ta prototip pokažete njim in zajamete povratne informacije in odzive. Za vas ključna informacija bo, ali bo nek uporabnik, ki ste ga določili, resnično želel uporabiti oziroma koristiti to storitev ali produkt, torej ali v njem vidi vrednost zase. Poznavanje vaših uporabnikov in njihovih potreb je ključno pri transformaciji produktov in storitev v trajnostne, kajti uporabnik je tisti, od katerega je odvisen tudi uspeh tega projekta. Skozi test boste preverili svoje ključne hipoteze, ki ste si jih zadali v delovni ekipi in dobili boste najpomembnejše povratne informacije, s katerimi boste lahko spremenili in dopolnili vaš prototip.
6. Vključite strokovnjake in prevetrite povratne informacije s testa
Po testiranju prve verzije in osnovnih hipotez vašega trajnostnega produkta bo ekipa bo popravila ključne značilnosti in bolje pripravila komunikacijo samega produkta ali storitve glede na odzive potencialnih uporabnikov. Na tem mestu zopet vključite trajnostnega, pravnega in ostale strokovnjake ter skupaj z njimi naredite naslednjo t.i. iteracijo gradnje produkta ali storitve. Nato je priporočljivo, da z dejanskimi potencialnimi uporabniki izboljšano verzijo še enkrat stestirate in po potrebi naredite še naslednjo iteracijo. Šele po nekaj tovrstnih testih je produkt oziroma storitev dejansko validirana in tako pripravljena za lansiranje na trg. Morda se sliši zamudno in celo povsem drugače od pristopov, ki ste jih ubirali do sedaj, a opisana pot je dejansko najučinkovitejši način, da optimalno razporedite sredstva vložena v razvoj in nato na tržišču predstavite izdelek z veliko večjo gotovostjo v njegov prodajni uspeh.
7. Končno oblikovanje komunikacije in marketing
Šele na tej točki je produkt oz. storitev torej pripravljena za lansiranje na trg. Torej iz razvojnega koraka prehajamo v marketinški in prodajni del. Predhodno se uskladite o komunikaciji, pripravite ustrezne komunikacijske strategije in pričnite oglaševati.
Orodja in strokovno vodenje postopkov v pomoč na poti razvoja
Pri transformaciji produktov in storitev v trajnostne vam bodo v veliko pomoč sledeča orodja: business model canvas, value proposition canvas, metoda “design thinking” in agilna metoda design sprint. Projekt preoblikovanja produktov in storitev se glede na zgoraj opisano lahko zdi precej obsežen, dolgotrajen in predvsem lahko pomeni veliko dela za izbrano delovno ekipo. Vse našteto sicer drži, a lahko ta proces bistveno pospešite, v kolikor se odločite za zunanjega strokovnjaka – facilitatorja, ki bo s strokovnim vodenjem procesa in neobremenjen od internih postopkov lahko vašo ekipo pripeljal do prototipa, testa in vseh potrebnih iteracij mnogo hitreje, kot če bi se tega lotili sami. Primeri iz prakse kažejo, da v povprečju transformacije produktov ali storitev lahko trajajo tudi do leto ali več, medtem ko z uporabo denimo metode design sprinta ključne rezultate dosežete že v nekaj tednih.
Ne glede na to, ali se odločite za zunanjega strokovnjaka ali se boste procesa lotili kar sami pa naj ostane ključno vodilo to, da je pri transformaciji najpomembnejši uporabnik, njegove želje in potrebe ter vaše res odlično poznavanje le-teh, nato pa okoli njih gradite ogrodje, ki je sestavljeno iz vaših strateških izhodišč in seveda potencialnih omejitev, ki jih morda imate. Na ta način bodo vaši produkti in storitve mnogo boljši in veliko bolj uspešni.
Na tej poti niste sami
V podjetju Linking map smo specializirani za strokovno vodenje vaših ekip po zgoraj navedenih korakih in z uporabo svetovno priznanih metod, kot so omenjeni business model canvas, value proposition canvas, metoda “design thinking” in agilna metoda design sprint. Pišite nam iz z veseljem bomo pripravili ponudbo po meri za vašo ekipo in izziv.